APDEJT.si

Azerbajdžan ne načrtuje napotitve mirovnih sil v Gazo, dokler ne bo popolne ustavitve spopadov med Izraelom in Hamasom, je povedal vir z azerbajdžanskega zunanjega ministrstva. ZDA so z Azerbajdžanom, Indonezijo, ZAE, Egiptom, Katarjem in Turčijo razpravljale o možnih prispevkih teh držav k mednarodnim stabilizacijskim silam (ISF) s približno 20.000 vojaki, kot del Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Azerbajdžanski parlament mora potezo še odobriti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Jared Kushner se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Jeruzalemu, da bi pritisnil na ohranitev krhkega premirja v Gazi in razpravljal o drugi, bolj kompleksni fazi dogovora. Izrael je dejal, da bo odločitev o ujetih borcih Hamasa sprejeta v sodelovanju z ZDA. Srečanja se je udeležil tudi Ron Dermer.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.

Ministrstvo za notranje zadeve v Sani, Jemen, je sporočilo, da so razkrili in aretirali veliko vohunsko mrežo, ki je bila povezana s skupno operativno sobo ameriške CIE, izraelskega Mosada in savdske obveščevalne službe. Mreža naj bi izvajala vohunjenje in sabotaže, usmerjene v jemenski vojaški, varnostni in obrambni sektor.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Nekdanji ameriški ambasador Christopher Hill je na sojenju voditeljem OVK v Haagu pričal o pregovorih v Rambouilletu in razkril, da je Hashim Thaçi zavračal sporazum, ker se je bal za svoje življenje. Hill je tudi dejal, da je ameriški ambasador Gelbard OVK označeval za teroriste.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Grška "Svetovna protimperialistična platforma" (PAP) je bila znova razkrinkana, ko so njeni apologeti ruske in kitajske buržoazije v imperialističnem rivalstvu z ZDA in evroatlantskim taborom molčali o fašističnem shodu v Sankt Peterburgu. Nikos Ampatielos iz KKE je poudaril, da bi morali mladi zahtevati več sredstev za izobraževanje, namesto za vojaško opremo. Demokratična oblast v Patrasu je odstranila table štirih velikih bank iz šolskih prostorov v znak protesta proti njihovi vlogi pri izkoriščanju grškega ljudstva. Generalni sekretar KKE Dimitris Kucubas je vladi sporočil, da ima močnega nasprotnika v ljudstvu in njegovem gibanju, ki se ne bo pustilo prevarati.

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je Madžarska izvzeta iz ameriških sankcij proti nakupu energije iz Rusije. Orban ima dobre odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Romunski minister za obrambo Ionuț Moșteanu je komentiral izjavo generalnega sekretarja Nata, da bi v primeru napada Romunijo branilo 31 držav. Na vprašanje, kako hitro bi vojaška pomoč zaveznikov prispela na ozemlje države, je Moșteanu pojasnil, da so sile zavezništva že prisotne v Romuniji in lahko hitro posredujejo. Poudaril je, da se v primeru vojne razmere spremenijo, a ni natančno specificiral, kdo bi lahko napadel Romunijo in kako močan bi bil ta napad.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Kitajska naj bi po poročanju časnika Wall Street Journal uvedla sistem »preverjenih končnih uporabnikov« za nadzor izvoza redkih zemelj in ključnih mineralov. Ta ukrep naj bi, po navedbah virov, preprečil ameriški vojski dostop do teh materialov, hkrati pa pospešil postopke za druge izvoznike. Sistem naj bi bil podoben tistemu, ki ga uporablja Washington.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Kitajska je potrdila, da delno odpravlja izvozno prepoved za proizvajalca čipov Nexperia. Čipi, namenjeni civilni uporabi, se bodo lahko ponovno izvažali iz kitajske tovarne nizozemskega proizvajalca polprevodnikov, je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. O tej sprostitvi je že poročal evropski komisar Maroš Šefčovič.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Urad izraelskega predsednika Herzoga je potrdil, da je prejel Trumpovo pismo, v katerem ga poziva k pomilostitvi premierja Netanjahuja, ki je edini aktualni izraelski premier v zgodovini, ki mu sodijo. Netanjahu je obtožen goljufije, zlorabe zaupanja in sprejemanja podkupnin v treh ločenih primerih.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz o znižanju carin na kitajski fentanil na 10 % v skladu z novo trgovinsko pogodbo s Kitajsko. Ukaz, ki začne veljati 10. novembra, sledi dogovoru z oktobrskega vrha. Kitajska bo prav tako od 10. novembra umaknila nekatere carine na ameriško kmetijsko blago. Ameriški razstavljavci naj bi bili bolj prisotni na letošnjem kitajskem mednarodnem uvoznem sejmu (CIIE), kjer se bo predstavilo več kot ducat kmetijskih proizvajalcev iz ZDA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o različnih vojaških možnostih proti Venezueli, vključno z zračnimi napadi, uporabo specialnih sil in prevzemom nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura.

Visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je izjavil, da ZDA iščejo načine za prekinitev iranskega financiranja Hezbolaha v Libanonu. Cilj je zmanjšati podporo tej organizaciji in jo spodbuditi k razorožitvi. Iran naj bi leta 2025 Hezbolahu namenil milijardo dolarjev kljub sankcijam.

Donald Trump je napovedal dogovor z družbama Eli Lilly in Novo Nordisk o znižanju cen zdravil za zdravljenje debelosti, Wegovy in Zepbound. Gre za zdravila, ki se pogosto uporabljajo za hujšanje.

Angelina Jolie je drugič od začetka invazije nenapovedano obiskala Ukrajino. Med njenim prihodom je prišlo do incidenta, ko naj bi ukrajinske oblasti rekrutirale njenega voznika. Ukrajinske kopenske sile so sicer objavile izjavo o incidentu, a so jo kasneje izbrisale.

Zaradi padca stopnje cepljenja in vztrajnih izbruhov je Kanada izgubila uradni status države, ki je izkoreninila ošpice, 10. novembra 2025. Mednarodna zdravstvena agencija je preklicala status države brez ošpic. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ZDA kmalu sledile Kanadi.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo bodo koordinirale ZDA, »zelo kmalu« napotena v Gazo. Dejal je, da se je več držav ponudilo za sodelovanje v tej misiji, ki naj bi podpirala Trumpov načrt za Gazo.

ZDA so uvedle preiskavo o domnevnem dampingu italijanskih proizvajalcev testenin, kar je privedlo do grožnje z uvedbo 92-odstotnih carin na italijanske testenine, poleg že obstoječih 15-odstotnih carin na evropski izvoz, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Italijanski proizvajalci so zaskrbljeni zaradi morebitnega negativnega vpliva na poslovanje.

Na Zahodnem bregu je izraelska vojska med racijami ubila palestinskega mladeniča, Abdel Rahmana Darawsha, in ranila še eno osebo. Izraelske sile so aretirale tudi 12 Palestincev. Hamas trdi, da nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci potrjuje trpljenje, ki ga povzroča Izrael.

Grški premier Micotakis in ciprski predsednik Christodoulides sta sopredsedovala tretji medvladni konferenci med državama, kjer so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju. Medtem je Siriza ponovno odprla vprašanje domnevnih nepravilnosti v OPEKEPE s strani zasebnih interesov, pri čemer očitajo vladi Micotakisa dopuščanje takšnih praks.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Kralj Karel III. je uradno odvzel princu Andrewu naziv princa z uporabo formalnega dokumenta, opremljenega s kraljevim pečatom. Princ Andrew je že pred tem izgubil naziv »Njegova kraljeva visokost«.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.

Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.